Plastika je izjemen material z izjemnimi lastnostmi. Zelo je trdna, vzdržljiva, odporna. Super za celo vrsto izdelkov, za embalažo, za oblačila, avtomobilske dele… Kot odpadek pa ima pa tudi nekaj zares slabih lastnosti – zelo je trdna, vzdržljiva, odporna. Obstaja veliko različnih vrst plastike (PVC, PET, HDPE, LDPE itd), zato je potrebno plastiko pred reciklažo najprej sortirati. Če so kosi različne vrste plastike zlepljeni, zašiti ali drugače spojeni skupaj, jih je praktično nemogoče ločiti in zato tudi nemogoče pretopiti v nov material.  Poleg tega se stara plastika lomi na manjše in manjše koščke, ki se radi izmuznejo sitom in potem polzijo v okolje, v reke, od tam pa v morja.

Plastika v morju. Zakaj je to problem?

Torej, ko plastika enkrat pride v morje, tam tudi ostane, saj se slej kot prej zmelje v mikroplastiko. Zato je vseprisotna. Zaužijejo jo morske živali in tako posredno prehaja tudi v hrano ljudi. Ker se evolucijsko še nismo razvili v plastijede, je uživanje pastike za ljudi in živali zaenkrat še zelo škodljivo.

Plastika v morju prispeva k podnebnim spremembam.

Plastika je narejena iz nafte – fosilnega goriva. Ker cena goriva pada in se transport preusmerja na bolj trajnostne vire energije, so petrokemična industrija in njeni lobiji usmerili sredstva v proizvodnjo in uporabo embalaže za enkratno uporabo. Plastika je torej velik del problema. Velike količine CO₂ nastanejo že pri postopku izdelave, plastika kot odpadek škoduje ljudem in naravi, zelo vpliva tudi na biodiverziteto,  med razpadanjem pa oddaja metan in etilen.

Mogoče se zdi, da se problem plastike v morju Slovenije ne tiče in da je to težava Azije, Pacifika in plavajočega-otoka-smeti-daleč-stran. Resnica je, da je to naš skupni problem, ki ne bo izginil sam od sebe. Stanje v Sredozemlju je po nekaterih študijah še precej hujše kot v Pacifiku. Zakaj? Stvar je v tem, da je Sredozemsko morje plitko, ima zelo ozko grlo do oceana (ožina okoli Gibraltarja),  obale so izjemno gosto poseljene in obremenjene z ribištvom, industrijo in turizmom. Severni Jadran (in z njim slovenska obala) je v vseh pogledih zelo obremenjen z onesnaženjem. Med smetmi prvo mesto zaseda plastika za enkratno uporabo.

Prav plastika za enkratno uporabo je vredna posebne pozornosti. Naša morja so je polna, čeprav vemo, da bi se ji lahko v veliki meri izognili. Plastične vatirane palčke ali slamice ali vrečke uporabljamo 10 sekund, 10 minut, 1/2 ure – potem jih odvržemo. Potem več kot 400 let razpadajo, ves ta čas pa obremenjujejo naravo. To nima nobenega smisla.

Kaj lahko naredimo?

Najprej poglejmo kdo so glavni igralci. Prvi so proizvajalci in trgovci – plastike, plastične embalaže, pa tudi izdelkov v plastični embalaži. Potem smo tu posamezniki, ki te izdelke uporabljamo. In nazadnje so tu še države, ki sprejemajo zakone, zapovedujejo in prepovedujejo načine uporabe.

Situacija se ne bo rešila sama. Rešitev je v spremembi delovanja vseh treh glavnih akterjev s skupnim ciljem: proizvesti manj plastike.

Proizvajalci in trgovci plastike, plastične embalaže, izdelkov v plastični embalaži

Preštevilni primeri vedno znova kažejo, da ne gre računat na proizvajalce plastike/embalaže/izdelkov v plastični embalaži, da bodo sami naredili kar je najbolj prav, se spremenili in samoregulirali. To se v praksi skoraj ne dogaja, razlog pa je preprosto v tem, da je njihov motiv izdelati in prodati čim več plastike/plastičnih izdelkov/izdelkov v plastični embalaži.

Pet največjih morskih onesnaževalcev s plastiko (Coca Cola Company, PepsiCo, Nestle, Danone, Mondelez International) se ne drži niti lastnih zavez za zmanjševanje plastičnih odpadkov. Poleg tega, da so tesno povezani s petrokemično industrijo, izvajajo tudi velike akcije s pomočjo lastnih organizacij. Z njimi se lotevajo predvsem tako imenovanih rešitev na koncu verige (ang. end-of-line-solutions), kot so čistilne akcije. V osnovi gre za tipčne primere zelenega zavajanja (aka. green wash), napomembnejši rezultat takšnih akcij pa je izboljšanje javne podobe korporacije.

Skupaj z močno zakonodajo in zahtevnimi uporabniki imajo proizvajalci in ponudniki plastičnih izdelkov, embalaže in podobnega vseeno pomembno vlogo in velike učinke v tej plastični zgodbi. Imamo primere dobre prakse, ki spreminjajo plastične smeti v izjemne nove izdelke, podjetja, ki vzamejo svoje iztrošene izdelke nazaj ali izdelujejo visoko kvalitetne izdelke z dolgo življenjsko dobo.

Posamezniki

Vsak posameznik ima moč, da spreminja svet na bolje. Mogoče se zdi, da sami nimamo vpliva, da je naš angažma le ‘kaplja v morje’. Resnica je, da vsak posameznik šteje. Zato kot posamezniki lahko omejimo uporabo plastike za enkratno uporabo, kupujemo in uporabljamo izdelke brez embalaže, plastično embalažo, ki jo vseeno pridelamo, pa odvržemo v za to namenjene zabojnike.

Poleg tega smo posamezniki tisti, ki volimo, ki zahtevamo spremembe s strani odločevalcev oziroma države, se povezujemo, vršimo pritisk za spremembe na bolje, za zavezujočo zakonodajo, ki ščiti nas in naše morje pred vso to plastiko.

Država

Zakonodaja, regulativa, obdavčitev, financiranje, vse to so vzvodi, ki jih ima država in mednarodni sporazumi, da problem plastike v morju učinkovito zajezi. Razširjena odgovornost proizvajalca v slovenskem Zakonu o varstvu okolja na primer pravi, da morajo pravne ali fizične osebe, ki v okviru dejavnosti razvijajo, izdelujejo, predelujejo, obdelujejo, prodajajo ali uvažajo izdelke v plastični embalaži v skladu z zakonom zagotavljati obveznosti proizvajalčeve razširjene odgovornosti. To po domače pomeni, da proizvajalci izdelkov v plastični embalaži v zameno za ponujanje teh izdelkov na trgu financirajo ustrezno ravnanje z odpadki, ki nastanejo na račun njihovih izdelkov.

Omenjena zakonodaja še zdaleč ni popolna, jo pa imamo, kar je velika prednost v primerjavi z mnogimi državami, sploh tistimi iz svetovnega Juga. Prav to, da se tovrstno zakonodajo spravi v ureditev vseh držav, pa da se je tudi držimo, to mora biti naš cilj.

Del rešitve tu sta tudi krožna ekonomija in trajnostna odrast. V primeru prve gre za celostno strateško usmeritev Evropske unije, ki naslavlja kako se lotevamo proizvodnje, kako načrtujemo izdelke in storitve že na samem začetku z mislijo na njihovo reciklažo ali razgradnjo. Poseben poudarek krožne ekonomije so še poslovni modeli, ki omogočajo manj plastičnega smetenja, pa dolgoživost izdelkov (to je dolga uporaba sicer hitro pokvarljivih izdelkov, pomislimo na printerje, telefone, in gospodinjske aparate, ki se zadnja leta res sumljivo hitro kvarijo), pa zakonodaja, ki med drugim prepoveduje nekatere izdelke za enkratno uporabo.

Trajnostna odrast pa pomeni celostno ekonomsko in družbeno prevrednotenje. Temelji na pravični in enakopravni porazdelitvi sredstev, ki pušča dovolj prostora za nove načine sodelovanja med ljudmi in za ekositeme. Predvsem pa rast BDP ne postavlja na prvo mesto kazalnikov ekonomskega uspeha družbe.

 

In kaj NI rešitev plastike v morju?

Sežigalnice

Sežig ali sosežig plastičnih smeti je v javnosti pogosto predstavljen kot super rešitev za njihovo odpravo, ki hkrati omogoča še pridobivanje toplotne ali električne energije. Težava je, da dobimo s sežigom še cel kup neprijetnih stranskih učinkov, na primer izjemno škodljive toksine, zajeten ogljični izpust in visoko ceno.

 

Čistilne akcije obale in morja

Čistilne akcije obale in morja so pomembne in tudi sami jih redno izvajamo. Kar želimo poudarit je, da samo to samo na sebi ni dovolj in ne bo rešilo našega plastičnega problema. Kot pravijo v filmu Story of Plastic , je potrebno je zapreti pipo, ne le (z žlico) odstranjevati vode, ki povzroča poplavo.

Sami zato na čiščenje obale gledamo kot na nekakšno mentalno higieno, kot na dejanje, ki nas same pri sebi opominja za kaj se borimo, zakaj je to tako zelo pomembno in kako nujno je!

 

Fotografije iz čistilne akcije na Kornatih 2020

 

Te zanima več? Tule je nekaj finih povezav:

https://www.greenpeace.org/slovenia/ukrepaj/osvobodimo-se-plastike/

https://www.storyofplastic.org/

https://www.breakfreefromplastic.org/

https://www.plasticpollutioncoalition.org/

https://www.ciel.org/news/plasticandclimate/

https://ebm.si/glavna/web/

 

 

 

 

 



Odkar na svetu obstaja plastika, smo je uspeli le 9% reciklirati, 12% je bilo zažgane, 79% pa jo je končalo v zemlji ali morju.

 



Morje je velik mikser. Plastične smeti zmelje v mikroplastično juho. Najprej jo pojejo ribe, potem pa še mi. 

 



Na jadranskih obalah se najraje množijo čiki in vžigalniki.

 



Mnogi cigaretne ogorke odvržejo v naravo, ker mislijo, da so narejeni iz naravnih materialov. Vendar to ni res.  Filtri v cigaretnih ogorkih so narejeni iz plastike. Prepojeni so s strupenimi snovmi, v morju hitro razpadejo in tako postanejo mikroplastika.

Plastiko v nekaterih izdelkih zlahka spregledamo, iz nje so na primer narejeni tudi: vlažni robčki, s plastiko prevlečena papirnata embalaža, tetrapak, plišaste igrače, iverka, maske za enkratno uporabo, akrilna barva, micro beads, poliestrski tekstil, otroške plenice, različne barve…

 



Kar 80% vseh odpadkov v svetovnih morjih je iz plastike. V Sredozemskem morjiu se nahaja med 21% in 54% vseh morskih mikroplastičnih delčkov. Slovensko morje je nadpovprečno obremenjeno s plastičnimi odpadki. vir: PZUV za leto 2019- Pomembne zadeve upravljanja voda

Na 100 odpadkov, najdenih na slovenski obali so: 4 koščki vrečk, 4 plastične vrečke, 4 kosi embalaže za hrano, 5 kosov papirja, 7 koščkov stekla, 9 nerazpoznavnih koščkov plastike in kar 64 cigaretnih ogorkov. vir: Čista obala 2020

 

Rešitve za zmanjšanje cigaretnih odpadkov so lahko zelo enostavne. Na plažah so se dobro obnesli origami pepelniki, pepelniki iz pločevink in Ballotbin zabojniki. Tobačna industrija bi morala poskrbeti za izdelek, ki je okolju bolj priazen, oziroma narejen iz naravnih materialov. (Vseeno pa je najbolj zdrava, ekonomična in okolju prijazna rešitev to, da ne kadimo ; )

 



Vsak posameznik v Sloveniji na leto kupi povprečno 61 plastenk vode. 70% vse odpadne plastike v morjih predstavljo plastični izdelki za enkratno uporabo in ribiška oprema. vir: Greenpece

 

ZBIRKA EKSKLUZIVNIH PLASTIČNIH MORSKIH EKSPONATOV IZ ARHIVA SMETUMET

 



 

Foto: Smetumet in Veronika Savnik

Stop motion videi: Voranc Bricelj in Smetumet

Projekt je omogočil Podnebni program mreže Plan B za Slovenijo, ki ga sofinancirata Eko sklad in Ministrstvo za okolje in prostor s sredstvi Sklada za podnebne spremembe.